Naša zgodba
Začetek vrtnarstva Krašovec sega v leto 1965, ko Mirko in Marija Krašovec v Žalcu na zemljišču, ki ga imata v najemu, pričneta gojiti nageljne za rezano cvetje.
Nageljne z motorjem vozita v Ljubljano in jih prodajata na tržnici. Ker pa je bil Mirko Krašovec zaposlen kot vrtnar v psihiatrični bolnici v Vojniku, se odločita, da vzameta v tem kraju v najem njivo in na njej posadita prve sadike vrtnic in krizantem.
Z zasluženim denarjem kupita zemljišče v Arclinu. Tam začneta graditi hišo, poleg pa rastejo tople grede, za katere sama betonirata in izdelujeta lesene okvirje. Delo opravljata predvsem ponoči, ker je Mirko čez dan v službi. Ko se vselita v hišo, postavita zraven hiše prvi mali rastlinjak.
Začetek vrtnarstva Krašovec sega v leto 1965, ko Mirko in Marija Krašovec v Žalcu na zemljišču, ki ga imata v najemu, pričneta gojiti nageljne za rezano cvetje.
Nageljne z motorjem vozita v Ljubljano in jih prodajata na tržnici. Ker pa je bil Mirko Krašovec zaposlen kot vrtnar v psihiatrični bolnici v Vojniku, se odločita, da vzameta v tem kraju v najem njivo in na njej posadita prve sadike vrtnic in krizantem.
Z zasluženim denarjem kupita zemljišče v Arclinu. Tam začneta graditi hišo, poleg pa rastejo tople grede, za katere sama betonirata in izdelujeta lesene okvirje. Delo opravljata predvsem ponoči, ker je Mirko čez dan v službi. Ko se vselita v hišo, postavita zraven hiše prvi mali rastlinjak.
Leta 1976 se mu pridruži še steklenjak, za katerega lesene mize naredita sama. Začne se vzgoja pelargonij, balkonskega cvetja, sadik paradižnika in paprike ter krizantem za rezano cvetje. Vsi rastlinjaki se v tem obdobju ogrevajo na premog in Mirko marsikatero mrzlo noč prespi v rastlinjaku in dežura. Ker je dela v vrtnariji vse več, se odloči, da pusti službo v bolnici in se popolnoma posveti vrtnariji.
Med tem ko Marija dela v vrtnariji, Mirko že ob 6 uri zjutraj prodaja cvetje in sadike na celjski tržnici. V tem času je zelo velik problem z zemljo, gnojili in semeni, zato potrebujeta veliko iznajdljivosti.
Leta 1976 se mu pridruži še steklenjak, za katerega lesene mize naredita sama. Začne se vzgoja pelargonij, balkonskega cvetja, sadik paradižnika in paprike ter krizantem za rezano cvetje. Vsi rastlinjaki se v tem obdobju ogrevajo na premog in Mirko marsikatero mrzlo noč prespi v rastlinjaku in dežura. Ker je dela v vrtnariji vse več, se odloči, da pusti službo v bolnici in se popolnoma posveti vrtnariji.
Med tem ko Marija dela v vrtnariji, Mirko že ob 6 uri zjutraj prodaja cvetje in sadike na celjski tržnici. V tem času je zelo velik problem z zemljo, gnojili in semeni, zato potrebujeta veliko iznajdljivosti.
Zaradi vedno večjega povpraševanja po rastlinah in prostorske stiske za vzgojo le teh sprejmeta odločitev, da postavita velik steklenjak. To jima uspe v letu 1998, takrat zaposlita še dodatnega vrtnarja.
Ob vsem delu v vrtnariji, še vedno najdeta čas, da se vključujeta v lokalno skupnost. Mirko začne gojiti buče in organizirati bučarijade, aktivno pa se ukvarja tudi z vinogradništvom. Vrtnarstvo Krašovec se vključi v Profesionalno vrtnarsko družbo in poveča število zaposlenih.
Danes je na delu že tretja generacija družinske vrtnarije Krašovec, ki si z svojimi zaposlenimi prizadeva svojim strankam ponuditi le najboljše.
Zaradi vedno večjega povpraševanja po rastlinah in prostorske stiske za vzgojo le teh sprejmeta odločitev, da postavita velik steklenjak. To jima uspe v letu 1998, takrat zaposlita še dodatnega vrtnarja.
Ob vsem delu v vrtnariji, še vedno najdeta čas, da se vključujeta v lokalno skupnost. Mirko začne gojiti buče in organizirati bučarijade, aktivno pa se ukvarja tudi z vinogradništvom. Vrtnarstvo Krašovec se vključi v Profesionalno vrtnarsko družbo in poveča število zaposlenih.
Danes je na delu že tretja generacija družinske vrtnarije Krašovec, ki si z svojimi zaposlenimi prizadeva svojim strankam ponuditi le najboljše.